Aktualno

ČÜJEŠ PESEM, ODE KA ZAPLEŠEVA

Da smo se prijavili na 1. razpis LAS Goričko, sta nas vodila 2 razloga:

-        prvi je bil, da ohranjene goričke plese iz obdobja začetka 20. stoletja in so zapisani v knjigi Mirka Ramovša z naslovom Polka je ukazana, Ljudski plesi Prekmurja, posnamemo in tako izdamo DVD, ki bo v pomoč mentorjem oziroma vodjem folklornih skupin na Goričkem. Mladi se težje odločajo za folkloro in če se, jih šola ali delovno mesto zaposli toliko, da se le težko odločajo za daljša izobraževanja. Ob nekoliko osnovnem znanju o folklornih plesih, si lahko s filmom pomagajo pri učenju plesnih korakov. Tudi razlog, da se pojavljajo različne variante plesa, da morda nekateri poskušajo plese spreminjati po svoje, smo želeli, da na sodoben način, s filmom ohranimo plese takšne, kot so jih zapisovalci ljudskega izročila zapisali v naših krajih.

 

-        Drugi razlog je bil, da ob poplavi zgoščenk ljudskega petja v Prekmurju zberemo nekaj sodobnejših priredb ljudskega petja in jim dodamo še prekmurske pesmi, ki so nastale ob prelomu tisočletja. Želeli smo, da se prekmurska, pa naj bo to ljudska ali umetna, v večji meri vključi v repertuar pevskih zborov in vokalnih skupin našega območja.

 

Razlog, da smo skupaj folklorna skupina in vokalna skupina izvajali projekt je ta, da smo želeli dokazati svojemu domačemu in širšemu območju, da se da v takšnem partnerstvu mogoče izvesti zanimivi projekt, ki ima pomembno vlogo pri ohranjanja kulturne dediščine našega prekmurskega območja.

 

Tudi oblačilni videz nastopajočih je pomemben pri poustvarjanju ljudskega izročila. Folklorna skupina ima izdelani oblačilni videz in izhaja iz istega obdobja, kot ples, to je iz obdobja začetka 20. stoletja in iz krajev, kjer delujemo. Vokalna skupina, ki pa želi izkazovati samo pripadnost lastnemu območju in ni vezana na čas nastanka pesmi, želi biti nekaj posebnega. Izražati želi barvno bogastvo ravninsko gričevnatega sveta naše pokrajine in istočasno biti praktična. To lahko nastane samo s strokovno pomočjo osebe, ki pozna tradicijo, sedanjost in sestav skupine. Vokalna skupina Zarja  je vse to imela in nastala so oblačila, ki so primerna za ljudsko ali umetno pesem, pa naj bo prekmurska ali v drugem jeziku. Pevke bodo izkazovale pripadnost Krajinskemu parku z barvo oblek, tradicijo pa izkazujejo dodatki, ki umetelno dopolnjujejo različno krojene obleke.

 

In kaj smo pridobili v projektu:

Folkloristi so se naučili plesov, ki izhajajo iz goričkih krajev. Posnetih je 27 plesov, nekateri od teh imajo kar nekaj variant, ki so vezane na kraj, kjer so bili zapisani.

 

Pevke so posnele 13 priredb prekmurskih ljudskih pesmi in prekmurskih pesmi, za katere je napisal besedilo Feri Lainšček in spadajo v glasbeni repertuar glasbene skupine Halgato.

Za zaključek projektne ustvarjalnosti pa bo izvedena skupna prireditev obeh skupin z naslovom Čüješ pesem, ode ka zapleševa.

S prepletanjem izvedenih plesov in pesmi obeh sodelujočih skupin je doseženi cilj, da se lahko skupaj predstavita folklorna skupina in vokalna skupina in da je lahko program dovolj uspešen tudi v takšnem partnerskem projektnem delu. Morda je vsebina prireditve nekaj posebnega tudi zato, ker bo v celoti vodena v prekmurščini in to v jeziku, ki je živ. Jezik, ki izhaja iz Küzmičevega obdobja ne vemo, ga ne govorimo, še težje je za naše in nekoliko mlajše rodove karkoli zapisati v prekmuščini, še manj v tisti, v kateri je pisal Kuzmič. Toda poskušali smo, pa ne zato, ker ne želimo oblikovati prireditev v slovenskem knjižnem jeziku, temveč zato, ker želimo, da bo prireditev v celoti izzvenela prekmursko. Morda bi zvenelo nesmiselno poslušati prekmursko pesem, gledati ples Goričkega, ki je del tega Prekmurja, pri povezovanju pa se izogniti tej domači, ljudski govorici.